Četrti dan smo se prebudili v deževno jutro. Ritual kavica v Mostarju in ogorčenje nad vremensko napovedjo. Bil je torek 28.04.09 in padal je dež, napovedan pa je bil vse do petka. Kaj čmo počet v dežju, prov dež, ne plohe :-( dež. Plan je bil da se v soboto vrnemo v Slovenijo. No pol smo pa rekli, da do izvira Neretve in Boračkega jezera vseeno gremo. Dež, grdo, sivo, prelep kanion Neretve, je bil le za pokušino, kako je tam lepo, ko je lepo vreme. Iz Mostarja do Jablanice-Jablaniško jezero-Konjić-Boračko jezero. Naj omenim da je Boračko jezero zelo visoko, v hribih in cesta do tja,,,,, hmmm lahko mi rekel da je od Preddvor-Jezersko avtocesta. Celo pot nas je spremljal dež. Boračko jezero, nič posebnega, tko no, grd dan smo imeli, da je blo joj, še fotke za za en k. Da ne pozabim šlivovica je bila pa najboljša, kar sm kdajkoli probal. Tisti dan smo se odpeljali do kraja Široko breg, kjer smo najelo res fukiš sobo z cancy fruštkom. Od tam smo drugi dan nadaljevali pot domov. Celo pot dež, dež, dež.
Ena od mnogih hiš, ki so ostale od vojne, veliko je tabl za minska polja, kar naredi vremensko vzdušje, pokrajino še bolj dramatično.
Boračko jezero, če bi ga edinkrat videl na tak dan, bi zagotovo dobil ime Črno jezero.
Ne daleč stran je bil pa ob mojem fotkanju, rojen žrebec. Vsaj nekaj lepega.
Tik po rojstvu.
Spoznavanje okolice.
Takoj so vsi previdno prišli pogledat novega družinskega člana, pa ni važno od koga je :-)
Hiše v ozadju!
Bosna, je Bosna.
Prelep kanion Neretve.
Hiše v ozadju!
Bosna, je Bosna.
Prelep kanion Neretve.
Ni komentarjev:
Objavite komentar