četrtek, oktober 29, 2009

2009.10.10 Gobice - kostanj in jesenske radosti

Jesen je lahko tudi lepa, če je polna jesenskih sadov. Letos smo tudi mi hodili na sprehode in se enkrat za spremembo vračali iz gozda s polnimi vrečkami gob in kostanja. Saj je prav dober občutek, ko zagledaš lepega jurčka. Tudi Danaja je bila navdušena. Zvečer pa za večerjo gobe z jajci. Mmmm, kok dobr.
Tudi kostanj smo pekli in jedli.

Iz fotk pa vidite, da so poleg jurčkov rasle tudi mušnice, ki so še bolj fotogenične.













2009.10.04 Železna kaplja - plezanje

Že nekaj časa sem govorila, da bi šli pogledat plezališče pri Železni kaplji. Evo, pa smo se le zmenili. Z nami je šel še Simon pa smo že šibali po ovinkih čez Jezersko.
Meni je bilo plezališče kar všeč, Simon in Iztok pa sta zgleda hotela bolj previsno steno.
Mislim, da smo se vseeno za silo naplezali. Še boljš bi bilo, če bi imeli malo več časa.
Plezališče je obrnjeno čist na jug, tk da nam je bilo celo vroče. Če pozimi ni snega, se verjetno lahko pleza tudi v zimskem času.

Za otroke je to super plezališče, saj imajo postavljena celo igrala.






sreda, oktober 28, 2009

2009.09.20 Planina Koren

Morm pripomnt, da tokrat nism bil navdušen nad slikanjem panoramskih/hribovskih fotk (kdo ugane zakaj?). No, pa sm se lotu mal konjičke slikat, zapleteno, kr nočjo bit pri miru, pa kr neki vate siljo, skratka čist čudna komunikcija. Ko jih morš prepričat, da pozirajo, je koJn le koJn.













nedelja, oktober 18, 2009

torek, september 15, 2009

2009.08.15 Plešivec

Letos še nismo bili prav veliko v hribih, zato je padla odločitev, da gremo na Dolge njive, če bo pa volja pa še na Plešivec. Ker smo se kot pravi Ljubljančani pripeljali čist do zadnjega parkinga, je bila pot do planine Dolge njive precej kratka. Zmatrani še nismo bili, zato smo seveda nadaljevali proti Plešivcu. Na zgornji planini so se pasle krave in konji. Jst sem se jih bolj na daleč izognila, Iztok pa je bil bolj pogumen, pa Danajo je s sabo vlekel. Ko pa so konjički enkrat zavohali kruh, se jih kar ni mogel otresti. Na grebenu nam je celo uspelo, da smo mal zgrešili pot, ampak vseeno smo kar hitro prišli na vrh. Plešivec je zgleda bolj osamljen vrh. Večina ljudi gre samo do planine, tisti ki nadaljujejo pot, pa grejo na kakšen vrh v grebenu Košute. Mi pa smo res uživali v miru. Nazaj grede smo se ustavili na planini in si privoščili kislo mleko in štruklje. Ful je bilo dobr! Pridemo še kdaj.