2011.12.25 Stol

Na božični dan smo si zrihtali varstvo za otroke in po dolgem času šli skupaj z Jasno in Simonom na Stol. Dan je bil zelo lep, pa tudi mraza ni bilo pretiranega. Prejšnji dan, ko smo premišljevali, kam bi šli, smo izbrali Stol, ker se nam je za začetek zime zdel ravno pravšnja tura. Dokaj nezahtevna, za kondicijo pa ta prava. Ker je bilo kar toplo, je bil sneg mehek in derez nismo potrebovali. Zeblo nas je edino proti vrhu, ker je pihal zelo močan veter. Nas je kar mal prestavljal.
Pot navzdol smo si mal skrajšali, saj smo ubrali po eni grapi, kjer je šlo skoraj samo.
Lepi razgledi pa so nas spremljali celo pot.





Kok je lepo pejmo se slikat, predno začne veter pihat..





Midva na vrhu!

2011.12.20 Ratitovec, kljubovanje mrazu

Spet sm se v eno jutranjo spravu. Mrz je bil pa peklenski, tok je mrzlo pihalo, da sm na Petrovču resno študiral, če nej sploh grem, al grem raj nazaj v pojstlo. Še predno sm fotkiča na stojalo zrital, prstov nism več čutu, pa rokavice sm imel gor,, štalaaaaa





No pol je pa nastopil trenutek prvih žarkov, fotkič na stojalu, jest na vrhu,,,, nakar vidim na ekranu CHANGE BATTERY PACK !!!!, Kako??? Pa sej sm polno dal doma notr, o.k. šibam dol do bajte, kjer sm imel ruzak z dodatno, polno baterijo. Pr'laufam spet gor zamenjam, isti napis,,, štala, prstov ni več, tud tolk jih nism mogu več premaknt, da bi zadrgo od žepov odpel in roke notr vtaknu,,, aaaa štala. Tako sm užival v pogledu na prve žarke z neuporabnim fotkičem montiranem na stojalu, vrh hriba. Morm rečt, da je bil en najlepših sinčnih vzhodov, kar sm jih kdaj videl.
Kasneje sm se spomnil in dal baterije v notranji žep na toplo, da so se mal segrele in čez kkšno uro je bil spet mogoč kakšn posnetek. Drgač problem ni bil rešen, po parih posnetkih sta bile baterije spet prazne. Ni mi žal, še predno je sonce v celoti vzšlo, me je jeza minila in namesto škljocanja, sm le strmel vanj.

2011.12.16 Konc je, s tem sranjem!!

Konc je, s tem sranjem!!!


Šiht, denar, opravki krmilijo moje življenje. Delodajalci hočejo, da delam do jutra do popoldneva v komerciali za 580 eur (brez prevoza in malce), za golo preživetje. Naj delam in z zamorjenim obrazom rečem otrokom, ne moremo si privoščiti materjanih stvari v kare nas silijo reklame - masovna hipnoza,, ni logoično. Ni logično, da da hodiš v neko luknjo delat, prodajat svoje življenje, zato da lahko naslednj da spet prideš delat in ni nič od tega!! Za kerga nej še delam, za delodajalca, za državo, za banke, za zavarovalnice….

Da se prav razumemo, pripravljen sm delat za plačo, z katero družini lahko privoščim dopust enkrat letno, vzdrževati vsaj deset let star avto in družino peljat enkrat na mesec na kosilo, to za 600 eur brez prevoza in malice v Sloveniji ni možno.Ali pa pripravljen sem delati za 600 eur v službi kjer nisem polno obremenjen in zaključim z delovnikom med 2-3uro. Vemo vsi kakšno je stanje na trgu delavne sile, za ljudi z peto stopno izobrazbe, ki nimajo vez, kej več kot minimalno slovensko plačo ni možno pričakovat. Pa, da mi nebo slučajno kdo z kkšnim izobraževanjuem flacov-brezposelnih z višjo izobrazbo, je še več.

Kdo je ta ekonomski sistem, ki vse to opravlja, nadzoruje? Ekonomski sistem, ki je tako razumen, da bolj kot je uspešen v svojih pojmovanjih, nas hitreje uničuje. Je popolni okoljski in človeški ubijalec. Vztraja, da vsako leto vzamemo več iz zemlje in hitreje, prodamo več stvari, zapravimo/potrošimo/požremo/uničimo. Vse več stvari zavržemo, da častimo resničnega boga sodobnega sveta – ekonomsko rast. Kako, da vsako leto 20% ljudi zapravi 80% virov, medtem ko pusti ostalih 80% ljudi, da se zadovoljivo z 20%, da nebo pomote, ne govorimo več o otrocih tretjega sveta, govorim o meni in tebi, samo da nekateri še niste tam, noro. Vse to, je noro. Razumemo svet, ko merimo svoj uspeh v zdravstvu, ne s tem, koliko ljudi je zdravih, ampak s tem, koliko obolelih ljudi uspemo zdraviti (ne pozdraviti). “Zdravimo več bolnikov kot kdajkoli prej.” Sistem rabi bolne ljudi. Ne čudimo se, da je toliko ljudi bolnih, mentalno bolnih?! Konvencionalna modrost je, da so dvigajoče se cene stanovanj znak ekonomske rasti, medtem, ko je vse več ljudi brez doma, ker si tega ne more privoščiti. Razumni smo in menimo, da je v redu, da podpiramo sistem, ki je tako uspešen, da vsako leto proizvede več samomorov, alkoholikov, drog, brezdomcev, bolečine, trpljenja v vseh svojih oblikah. Pravijo, da bi bili v velikih težavah, če ta sistem ne bi deloval, smo hipnotizirani, da to verjamemo. Ampak tok butasti, da ne vidimo v kakšnih težavah smo.

Neka si jebe Mat.., (oprostite narečju) sm pač iz Planine, dost ga imam, jest se ne grem več, prepustil se bom toku.

Samo še danes delam, danes je zadnji dan v službi, potem nič več, nič več plačevanja Slovenski mafiji, finančnim institucijam, ki so nepotrebne... lahko bi našteval v nedogled, koliko realno plačam za eno žemljo – vse ostalo, samo želje ne. Dost imam nategovanja, da rabim vse to, jebi to, ne rabim. Ne bom več delal za preživetje, živel bom. Ne rabim, oblek iz nafte (poliamidov, soft shalle…), ne rabim mesa iz supermarketov polnega hormonov (stranske učinke poznamo), ne rabim laptopa (ki mi bo kradel čas in zdravo pamet), najnovejšega mobitela, skratka nebom imel nobene stvari, za katero moram plačevati davek temu sistemu, kateri me hipnotizira, da te stvari rabim. Brezposelen bom ali pa bom delal zase, izključno delal stvari, ki me veselijo, katere imajo zame smisel in imel bom čas za stvari, ki mi jih ta svet ponuja, naravo, veselje, spanec - brez skrbi, energijo in kmečko pamet razložit svojim otrokom, zakaj je tako, postal skoraj čudak, ki ima čas pomagat starki čez cesto, čudak, ki lahko opazuje sončni vzhod, ne na monitorju, ampak v živo, čudaka ki se nasmeje ko ga reklamni panoji silijo v nakup novega vzglanika iz umetne mase. Čudak, ki ne gleda TV-ja ker zmagovalec kmetije nima nobene veze z mano, prav tako kot novi BMW, (za katerega pravijo, da me bo osrečil, čeprav je realnost da ga nikoli nebom mogel imeti, če bi že iskal njihovo srečo). Osebno sm prepričan, da so današne TV vsebine moralno sporne, zato je bolj smislno z svinčnikom narisat vagino, kot gledat 24ur, bes jeza nad vsem tem.

Tako, to je to, mogoče mi bo žal, mogoče, ne. Vem pa, da mi ne bo žal pozkusiti nekaj novega v življenu, če se bližnja okolica strinja ali ne. Vem pa, da bo potrebno gromozansko odrekanje, upam da bom dovolj močan, to sprejeti z zdravo pametjo. Zato je nujno potrebno živeti, kajti biti ovca, enaka ovci v tem sistemu izkoriščanja, en drugega, nima smisla, da se grem. Verjamem, da vsak najprej izreče, od česa boš pa živel??? Fuck off,,,,,, od zraka!!! Če je moj pradedek preživel na kisli repi in krompirju, bom pa jest tud, al kako?? Če vsi cigani, alkoholiki… mahh bom že nekak. Star sm 33 let in nism še nikogar videl umreti od lakote.

Leto 2011 se bo zaključilo tako, kot sm napisal in upam, da se mi obeta lepše življensko obdobje. Notranje zadovolstvo in mir si želim v prihodnosti, ne službe, ne denarja, ne plazme…. sonca, svobode in svežega zraka si želim.

Tako, da na tem blogu pričakujete še več objav in fotografij, prelepega sveta, katerega želim uživati.

Nnihče ti nemore dati svobode – razen tebe. Vse, kar moraš narediti je, nehaj čakat…da ti bo pomagal Bog, Euro, BMW,Guru, partner,prijatelj, knjige…Samo opaziti moraš, da si že svoboden in da te je tega dejstva najbolj strah…

http://www.youtube.com/watch?v=BZdc0YuXplo&feature=related

2011.12.03 Danaja praznuje, peti rojstni dan.

Mi začnemo praznični december že 3., ko ima Danaja rojstni dan. Potem pa se razna praznovanja in obdarovanja kar vrstijo.

4 - Fotka

Bilo je nekoč,,,,, bila je nekoč enotnost ljudi , bil je dan republike in socilana varnost, zdaj so le še spomini...

2011.11.26 Na Krvavec po sonce

Bil je lep zimski dan. Glede na to, da Ani ponavadi rata mal odspat čez dan, smo se na izlet odpravili šele po njenem počitku. Zato smo na izhodišče - Kriško planino prišli šele takrat, ko je večina ljudi že odhajala. Folka je bilo noro. No, saj ni nič čudnega, če so se ljudje odločili, da grejo mal v hribe. Dolilna se je kopala v megli, višje pa je bil krasen sonček.
Midve z Ano sva šli samo do stolpa, Iztok in Danaja pa do vrha Krvavca. Potem pa smo občudovali ful lep sončni zahod, si privoščili še čaj in kakav v koči in ob svetlobi čelk šli nazaj do avta.

Sončni zahod v parih izvedbah, drgač pa ni blo nč pametnega za prtisnt!

2011.11.19 Naokoli

Tavčarjeva domačija

3 - fotka

Kaj je to?

2011.11.01 Spet na Bledu

Mi smo bili pa spet na Bledu, res sm imel dolg dan. Sredi noči sm ustal in šel gledat sončni vzhod na Dobrčo. Pol je blo pa treba še familijo na sonce pelat.

s.p. jest nevem kaj je z pomanjševanjem fotk, ampak pomanšane fotke rez spackane izpadejo. Enkrat ko bom velik, si bom vzel cajt in našudiral stvar.

No, da še jst dopišem, kam smo šli. Bled je bil pol v soncu, pol pa še vedno v megli. Odpravili smo se na Malo Osojnico. Menda je to za fotografe najboljše mesto, od koder se lahko slika jezero. Škoda le, ker so bile klopce v senci, tk da smo drugje iskali sončno mesto, da smo se mal nastavili sončnim žarkom.
Potem pa smo šli še malo na sprehod ob jezeru, ko se je tudi tam zjasnilo. Na Osojnici nismo nikogar srečali, ob jezeru pa je bilo kar precej sprehajalcev.