2009.08.15 Plešivec

Letos še nismo bili prav veliko v hribih, zato je padla odločitev, da gremo na Dolge njive, če bo pa volja pa še na Plešivec. Ker smo se kot pravi Ljubljančani pripeljali čist do zadnjega parkinga, je bila pot do planine Dolge njive precej kratka. Zmatrani še nismo bili, zato smo seveda nadaljevali proti Plešivcu. Na zgornji planini so se pasle krave in konji. Jst sem se jih bolj na daleč izognila, Iztok pa je bil bolj pogumen, pa Danajo je s sabo vlekel. Ko pa so konjički enkrat zavohali kruh, se jih kar ni mogel otresti. Na grebenu nam je celo uspelo, da smo mal zgrešili pot, ampak vseeno smo kar hitro prišli na vrh. Plešivec je zgleda bolj osamljen vrh. Večina ljudi gre samo do planine, tisti ki nadaljujejo pot, pa grejo na kakšen vrh v grebenu Košute. Mi pa smo res uživali v miru. Nazaj grede smo se ustavili na planini in si privoščili kislo mleko in štruklje. Ful je bilo dobr! Pridemo še kdaj.