Do Srenjskega prevala je šlo brez derez, potem pa sva si jih nadela in pičila na vrh. Jst sem hodila kot po jajcih, ker je bilo nekje ledeno, drugje pa čist brez snega. Čuden občutek, če z derezami hodiš po skalah. Na vrhu Viševnika sva v polarnih razmerah pričakala sončni zahod. Na žalost so se ravno takrat pripeljali oblaki nad Triglav, tako da ta ni bil obsijan s soncem. Potem pa hitro dol, v toplo kočo, na čaj z rumom...











Ni komentarjev:
Objavite komentar