Pot je drugače prav prijetna za družinsko pohajkovanje. Niti ni preveč strma. Večinoma se hodi po gozdu. Iztok je komentiral, da bi bila glih ta prava za kolo.
Na vrhu pa smo si ogledavali bunkerje in druge ostanke vojaških utrdb. Kdo ve, zakaj je bilo glih na temu vrhu pravo vojaško oporišče?
Na poti dol se je še razjasnilo in tud Danaja je sama šibala, kolikor so dale noge.


1 komentar:
Še nikoli nisem bila tu, ampak cerkvica je videti prav fotogenična.
Objavite komentar