Na Storžič še nikoli nisem šla skozi žrelo, pa je bilo to današnji podvig. Pot se res kar strmo vzpenja in moraš biti previden. Še dobr, da ni bilo nobenih drugih planincev, ker je precej krušljivo in obstaja možnost, da ti kdo kaj zvali na glavo, če hodi pred tabo. Skozi žrelo sva samo gledala sonce. Ko pa sva prišla na sedlo, pa sva se kar malo ustavila in pustila, da so naju sončni žarki božali.
Nazaj grede pa sva se že prebijala čez sneg.. Ja, kmalu bo zima!
Še zadnje tople sončne žarke zaužijem pred zimo, dolga bo in mrzla.
Ni komentarjev:
Objavite komentar