S službo sem zaključila ravno pred svojim rojstnim dnevom, potem pa sem koristila še dopust, nato pa se je začel že porodniški dopust. Mislila sem sicer, da bo vreme bolj naklonjeno in bomo lahko še precej letali naokoli, ampak je bila bolj kisla jesen. Vseeno je bilo fajn, ker sem bila frej. Počasi pa sem vendar čakala, kdaj me bo začelo kaj zvijati. Evo, dogajati se je začelo eno sredo popoldan. Najprej sploh nisem bila prepričana, če so res popadki. Iztoka ni bilo doma, mene je pa kar skoz nekaj zvijalo. Ko je Iztok prišel domov, sva se odpravila že spat, ampak popadki so bili skoz močnejši, zato sva se le odpravila proti Kranju. Prej sva morala oddati še Danajo pri babici in dediju, tako da sva v Kranj prispela približno ob polnoči. Počasi so me naštimali, popadki so bili skoz močnejši, 10 čez 2 pa je nasvet že prijokala Ana. Bilo je hitro, a vseeno boleče. Ampak to je že pozabljeno. Zdaj pa imamo še eno luštno in firbčno punco. Danaja komaj čaka, da bo tok zrasla, da se bosta kaj igrali, jst pa vsaj tok, da mine večerno zvijanje in jok. Samo, da mine tale zima in pride pomlad, pa bo vse lepše...
nedelja, januar 02, 2011
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar