2010.01.22 Pokljuka in zimske radosti

Letos smo se odločili, da gremo namesto na Komno, rajši na Pokljuko. Razlog je v tem, da imata Jasna in Simon majhno dojenčico Anjo, ki jo na Komno še ne moremo vzeti s sabo. Rezervirali smo apartma v bližini gostišča Jelka in se kot pravi gospodje pripeljali direktno do hiške, ki je bila že lepo ogreta. Mal drugač kot na Komno, kjer najprej dobri dve uri hodiš peš, potem pa še enkrat tok časa čakaš, da se koča segreje. Ampak seveda, vse ima svoje čare, tako da sigurno tud na Komno še gremo!

V petek sta najprej Simon in Jasna odhitela proti Lipanci in naprej na Brda, midva pa sva bila varuški, popoldne pa smo se zamenjali in najin cilj je bil Viševnik. Na žalost se je potegnila megla, ki je bila v začetku tok gosta, da se je komaj kaj videlo. Mal sva že obupavala, da spolh ne bova prišla na cilj. No, pa sva le vztrajala in na vrhu naju je celo pozdravilo sonce. Na vrhu se nisva dolgo zadržala, ker je ful pihalo. Razmere pa so bile tud take, da sem si jst rajši nataknila dereze. So prišle zelo prav!

Naslednji dan pa naju je že na parkingu za Lipanco pozdravilo sonce. Tokrat sva šla midva na Brda. Prava milina! Res je bilo lepo! Iztok se je spet pobijal na smučkah, jst pa sem lepo pešačila. Do Lipance je kar lepo shojeno, potem pa se mi je na vsake tok časa, kar mal udiralo.

Popoldne smo se še malo sankali, v nedeljo pa smo bili tud bolj na easy. Škoda le, ker je bila Pokljuka ves čas v oblakih oz. megli. Danaja in Anja sonca nista glih videli.

Žal Danaja ni bila na nobenem vrhu, tako da je imela energijo in voljo, poštimat par stvari za šiht.

Ostali smo pa zvečer dol popadal.