nedelja, oktober 24, 2010

2010.08.01 Dolge njive

Tudi letos smo se kot vsako leto odpravili na planino Dolge njive. Tam se pase veliko živali, vsako leto pa tudi več ljudi :-) Ful turizma je verjetno zato, ker se res visoko pripelješ in je malo hoje. Pa še dobre stvari se dobijo za jest. Mi smo si privoščili kislo mleko.


Tud bolderji se najdejo tm gor.
Turizm na veliko.


Slikanje s kmetijo slavnih.



petek, oktober 22, 2010

2010.07.25 Glence - beganje in iskanje bolderjev

Ja za Glence si je pa treba vzet čas, ne gre glih neki otroke in ženske s sabo vlačt. Je fajn, sam je treba imet nekaj za orijentacijo, opise, ali nekoga, ki se spozna na kamnčke tu okoli.
Drgač pa dobra skala, neke linije fantastične izgledajo, sam ko bi človek vedu v kaj se zaganja, bi blo tud dobr.




2010.07.18 Okoli Podzemlja - vikend ob Kolpi

Napovedan je bil vroč vikend in vsi smo si zaželeli, da bi se ohladili ob kakšni vodi. Za naš cilj smo tokrat izbrali Kolpo, kamp Podzemelj. V soboto je bilo res vroče, tudi reka je imela menda 26 stopinj. Cel dan smo se namakali, Iztok pa je se je šel vozit s kanujem. V nedeljo se je pooblačilo, ampak še vedno je bilo toplo in dan smo spet izkoristili za kopanje. V ponedeljek sva imela še dopust, vreme je bilo spet oblačno, zato smo se tokrat vsi skupaj odpeljali s kanujem proti toku. Pa nam je kar šlo! Nazaj pa seveda še tok boljš.
Vmes smo šli pogledat še en star avion. Danaji se je najbolj fajn zdelo, ko sva ji razložila, da je avion star približno tok kot dedi.
Zapeljali pa smo se tudi do izvira reke Kupe. To je na prvi fotki. Voda priteče izpod stene. Pa ful je mrzla.







četrtek, oktober 21, 2010

2010.07.10 Bohinjske planine

Napovedan je bil vroč vikend, zato smo se odločili, da se umaknemo v bohinjske planine. Sestavila sva načrt, da prespimo na planini Jezero. Prvi dan smo tako šli do te planine, tam pustili vso odvečno prtljago, nato pa pot nadaljevali do planine Laz, Dedno polje in nazaj do Jezera. Na začetku smo se spet vsi skregali, potem pa je le zalaufalo. Danaja je do planine Jezero hodila sama, potem pa jo je več ali manj Iztok nosil. Planine so zelo lepe, najbolj pomembno pa je, da so žive. Povsod se pasejo krave in dobiš tudi domače dobrote. Na planini Laz prodajajo tudi pravi bohinjski sir.
Zvečer ko smo se vrnili na planino Jezero, je Danaja kar hitro zaspala, midva pa sva še malo posedela pred kočo in zganjala romantiko.
Naslednji dan smo šli še do planine Viševnik, Iztok je šibal še naprej do Pršivca, midve pa sva ga počakali na planini.
Pohajkovanje po planinah smo zaključili še s kopanjem v bohinjskem jezeru, potem pa smo šli še na piknik. Kaj bi človek rad še lepšega!

Fotke pastirskih koč.

















sreda, avgust 11, 2010

2010.06.26 Korzika prvi del

Letos smo se odločili, da gremo na dopust malj dlje kot ponavadi, saj bomo verjetno drugo leto, ko bomo imeli novega člana družine spet šli malo bližje. Bomo videli, kako se bodo stvari odvijale...
Za cilj dopusta smo izbrali Korziko. Otok, ki ne ponuja samo morja, ampak ima tudi visoke hribe, divje in malo manj divje reke s čudovitimi tolmuni, ki so tud super za kopat. Ene reke so sicer kar mrzle, druge pa prijetno presenetijo tudi s temperaturami.
Po naporni celodnevni vožnji z vmesnimi postanki in trajektom smo le prispeli na JV Korzike, na polotok Chiappa. Tam smo se za 6 dni nastanili v preprosti hiški. Vreme nam na začetku ni bilo naklonjeno, saj so temperature še niso bile nič poletne. Pol se je pa tud vreme zrihtal in vsak dan je bilo bolj vroče.
Kamp je bil lepo urejen, hiška 30 m od morja, res dobr! En dan so nas sicer presenetile meduze, ampak na srečo so bile lohk bi rekl muha enodnevnica. Voda pa čista, obala iz mivke, tk da smo postavljali gradove in potičke.
V kampu so imeli tudi konje, ki jih je Danaja z veseljem futrala in opazovala, Iztok pa tud hotel čim več ujeti v svoj objektiv.

Pot smo nadaljevali prav na skrajni jug Korzike. Nastanili smo se v kamp Kevanu. Ta sicer ni čist ob obali, zato smo delali dnevne izlete, od ene plaže do druge. Šli smo tudi do zelo znane Roccapine. Cesta do plaže je obupna. Približno 3 km makadama, da te čist preruka. No, ampak pričaka te pa turkizno morje z belo mivko. Vmes pa smo šli pogledat še dve mesti Bonifaccio in Sartene. Fantje so tud bolderiral, ker je bilo do bolderjev 5 minut z avtom, pa še v kampu bi se našel kakšen za splezat.


Chiappa svetilnik



Domače živali v Chiappi

Plaža v Chiappi

Naša hiška v Chiappi


Prav nič fotogeničen Porto vechio





U-furu


Sertene