
nedelja, marec 14, 2010
torek, februar 02, 2010
2010.01.22 Pokljuka in zimske radosti
Letos smo se odločili, da gremo namesto na Komno, rajši na Pokljuko. Razlog je v tem, da imata Jasna in Simon majhno dojenčico Anjo, ki jo na Komno še ne moremo vzeti s sabo. Rezervirali smo apartma v bližini gostišča Jelka in se kot pravi gospodje pripeljali direktno do hiške, ki je bila že lepo ogreta. Mal drugač kot na Komno, kjer najprej dobri dve uri hodiš peš, potem pa še enkrat tok časa čakaš, da se koča segreje. Ampak seveda, vse ima svoje čare, tako da sigurno tud na Komno še gremo!
V petek sta najprej Simon in Jasna odhitela proti Lipanci in naprej na Brda, midva pa sva bila varuški, popoldne pa smo se zamenjali in najin cilj je bil Viševnik. Na žalost se je potegnila megla, ki je bila v začetku tok gosta, da se je komaj kaj videlo. Mal sva že obupavala, da spolh ne bova prišla na cilj. No, pa sva le vztrajala in na vrhu naju je celo pozdravilo sonce. Na vrhu se nisva dolgo zadržala, ker je ful pihalo. Razmere pa so bile tud take, da sem si jst rajši nataknila dereze. So prišle zelo prav!
Naslednji dan pa naju je že na parkingu za Lipanco pozdravilo sonce. Tokrat sva šla midva na Brda. Prava milina! Res je bilo lepo! Iztok se je spet pobijal na smučkah, jst pa sem lepo pešačila. Do Lipance je kar lepo shojeno, potem pa se mi je na vsake tok časa, kar mal udiralo.
Popoldne smo se še malo sankali, v nedeljo pa smo bili tud bolj na easy. Škoda le, ker je bila Pokljuka ves čas v oblakih oz. megli. Danaja in Anja sonca nista glih videli.

V petek sta najprej Simon in Jasna odhitela proti Lipanci in naprej na Brda, midva pa sva bila varuški, popoldne pa smo se zamenjali in najin cilj je bil Viševnik. Na žalost se je potegnila megla, ki je bila v začetku tok gosta, da se je komaj kaj videlo. Mal sva že obupavala, da spolh ne bova prišla na cilj. No, pa sva le vztrajala in na vrhu naju je celo pozdravilo sonce. Na vrhu se nisva dolgo zadržala, ker je ful pihalo. Razmere pa so bile tud take, da sem si jst rajši nataknila dereze. So prišle zelo prav!
Naslednji dan pa naju je že na parkingu za Lipanco pozdravilo sonce. Tokrat sva šla midva na Brda. Prava milina! Res je bilo lepo! Iztok se je spet pobijal na smučkah, jst pa sem lepo pešačila. Do Lipance je kar lepo shojeno, potem pa se mi je na vsake tok časa, kar mal udiralo.
Popoldne smo se še malo sankali, v nedeljo pa smo bili tud bolj na easy. Škoda le, ker je bila Pokljuka ves čas v oblakih oz. megli. Danaja in Anja sonca nista glih videli.

četrtek, januar 28, 2010
2010.01.16 Črni Kal - Socerb
Na lep, a precej vetroven dan, smo se prvič letos odpravili plezat na Primorsko. Plezanje je bilo dost turistično, kar ni nič čudnega, če prvič po dolgem času spet tipaš skalo, ne pa plastike.
Če si plezal, je bila temperatura kar ok, a ker je bila z nama tudi Danaja, nismo bili prav dolgo v plezališču, ker če si le sedel, je bilo vseeno kar mraz. Direkt pod steno smo bili sicer v zatišju, potem ko smo se podali še na bližnji Socerb, pa bi nas kmalu odneslo.

Če si plezal, je bila temperatura kar ok, a ker je bila z nama tudi Danaja, nismo bili prav dolgo v plezališču, ker če si le sedel, je bilo vseeno kar mraz. Direkt pod steno smo bili sicer v zatišju, potem ko smo se podali še na bližnji Socerb, pa bi nas kmalu odneslo.

nedelja, januar 03, 2010
2010.01.03 Ljubelj sankanje
Lepo nedeljo smo izkoristili za sankanje iz starega mejnega prehoda Ljubelj. Prejšnji dan je na sveže zapadlo še nekaj snega, zato smo se upali iti na tako odpravo. Če bi bila proga že poledenela, se z Danajo ne bi glih upala sankat.
Do koče smo rabili približno eno uro. Danaja je mal hodila, mal pa se je pustila peljat na sankah. V koči smo si privoščili topel čaj, pa mal smo se pogreli ob peči.
Dol čez pa sta Iztok in Danaja šibala in vriskala na sankah, jst pa sem zvisela, ker smo imeli sam ene sanke. Naslednjič si jih moram obvezno še jst priskrbet.

Do koče smo rabili približno eno uro. Danaja je mal hodila, mal pa se je pustila peljat na sankah. V koči smo si privoščili topel čaj, pa mal smo se pogreli ob peči.
Dol čez pa sta Iztok in Danaja šibala in vriskala na sankah, jst pa sem zvisela, ker smo imeli sam ene sanke. Naslednjič si jih moram obvezno še jst priskrbet.

nedelja, december 13, 2009
ponedeljek, november 30, 2009
2009.11.21 Kofce
Enkrat za spremembo smo imeli za nedeljski izlet mal družbe. Pridružili so se nam Rozi, Vanja in Matija. Za cilj pa smo si izbrali Kofce. Ko smo se pripeljali do Matizovca, skoraj nismo mogli verjeti, koliko ljudi je bilo podobnih misli kot mi in si je prav tako želelo preživeti lepo soboto nekje v hribih. Vsepovsod polno avtomobilov, tako da smo imeli še srečo, da smo lahko nekje parkirali naš avto.
Danaja je na začetku mal sama hodila, vendar se je prav hitro pustila nesti. Tako sta oba atija intenzivno švicala, ko sta nosila svoje otroke. Pa že tako je bilo ful toplo! Prav nenavadno za november.
Pri koči smo se mal okrepčali, Danaja pa je bila navdušena tudi nad igrali in plezalno steno.

Danaja je na začetku mal sama hodila, vendar se je prav hitro pustila nesti. Tako sta oba atija intenzivno švicala, ko sta nosila svoje otroke. Pa že tako je bilo ful toplo! Prav nenavadno za november.
Pri koči smo se mal okrepčali, Danaja pa je bila navdušena tudi nad igrali in plezalno steno.

Naročite se na:
Objave (Atom)












































