Po slabi uri hoje smo bili že pri koči. Pod njo je prava planina s kravami in konji. Tud kislo mleko smo dobili in bil je njamsi... Dobr!
Ker še nismo bli utrujeni, smo pot nadaljevali še proti Zelenici. Danajo sva dala ven iz ruzaka, da bi še ona mal hodila. Iztok nama je jmalu ušel naprej. On je res šel do Zelenice, pa še na en vrh, midve pa sva zeeeeloooo počasi nadaljevali pot. Potrebno je bilo velik potrpljenja in prepričevanja, da se je tud Danaja mal sprehodila.
Od koče je čudovti razgled na Blejsko jezero. Nisem niti vedela, da se sploh vidi.
Nazaj grede smo se ustavili še v dolini Završnice, kjer je en bajer. Lep plac za piknik in poležavanje. No, tud nam so se začeli oglašati želodci, zato smo bili kar veseli, da smo tud mi povabljeni na piknik in kar hitro smo se pobrali v Bistrico na smnj k teti Ani.
