izy

6-fotka Dej se postav, da te slikam!

2012-02-08T10:41:00.001-08:00

2012.01.21 Vikend na Pokljuki-spet sam hribi

2012-02-02T10:05:00.000-08:00

Tekst Mateja

5-fotka

2012-01-31T11:59:00.001-08:00

Januarja je lepo je luna sijala.

2012.01.15 Vrtača 2181m

2012-01-26T13:45:00.001-08:00

Tekst Mateja

Ampak ostrina telih pomanjšanih fotk na blogu, je res u kur..!!

2012.01.07 Vošca 1737m

2012-01-09T00:15:00.000-08:00

Tekst Mateja

Takole se pa po ta'novem borda, leti k'sneta skira, pa še bremz ni,, jupi!!!

2011.12.25 Stol

2011-12-26T11:19:00.000-08:00

Tekst Mateja

Kok je lepo pejmo se slikat, predno začne veter pihat..

Midva na vrhu!

2011.12.20 Ratitovec, kljubovanje mrazu

2011-12-21T22:43:00.000-08:00

Spet sm se v eno jutranjo spravu. Mrz je bil pa peklenski, tok je mrzlo pihalo, da sm na Petrovču resno študiral, če nej sploh grem, al grem raj nazaj v pojstlo. Še predno sm fotkiča na stojalo zrital, prstov nism več čutu, pa rokavice sm imel gor,, štalaaaaa

No pol je pa nastopil trenutek prvih žarkov, fotkič na stojalu, jest na vrhu,,,, nakar vidim na ekranu CHANGE BATTERY PACK !!!!, Kako??? Pa sej sm polno dal doma notr, o.k. šibam dol do bajte, kjer sm imel ruzak z dodatno, polno baterijo. Pr'laufam spet gor zamenjam, isti napis,,, štala, prstov ni več, tud tolk jih nism mogu več premaknt, da bi zadrgo od žepov odpel in roke notr vtaknu,,, aaaa štala. Tako sm užival v pogledu na prve žarke z neuporabnim fotkičem montiranem na stojalu, vrh hriba. Morm rečt, da je bil en najlepših sinčnih vzhodov, kar sm jih kdaj videl.
Kasneje sm se spomnil in dal baterije v notranji žep na toplo, da so se mal segrele in čez kkšno uro je bil spet mogoč kakšn posnetek. Drgač problem ni bil rešen, po parih posnetkih sta bile baterije spet prazne. Ni mi žal, še predno je sonce v celoti vzšlo, me je jeza minila in namesto škljocanja, sm le strmel vanj.

2011.12.16 Konc je, s tem sranjem!!

2011-12-16T01:08:00.000-08:00

Konc je, s tem sranjem!!!

Šiht, denar, opravki krmilijo moje življenje. Delodajalci hočejo, da delam do jutra do popoldneva v komerciali za 580 eur (brez prevoza in malce), za golo preživetje. Naj delam in z zamorjenim obrazom rečem otrokom, ne moremo si privoščiti materjanih stvari v kare nas silijo reklame - masovna hipnoza,, ni logoično. Ni logično, da da hodiš v neko luknjo delat, prodajat svoje življenje, zato da lahko naslednj da spet prideš delat in ni nič od tega!! Za kerga nej še delam, za delodajalca, za državo, za banke, za zavarovalnice….

Da se prav razumemo, pripravljen sm delat za plačo, z katero družini lahko privoščim dopust enkrat letno, vzdrževati vsaj deset let star avto in družino peljat enkrat na mesec na kosilo, to za 600 eur brez prevoza in malice v Sloveniji ni možno.Ali pa pripravljen sem delati za 600 eur v službi kjer nisem polno obremenjen in zaključim z delovnikom med 2-3uro. Vemo vsi kakšno je stanje na trgu delavne sile, za ljudi z peto stopno izobrazbe, ki nimajo vez, kej več kot minimalno slovensko plačo ni možno pričakovat. Pa, da mi nebo slučajno kdo z kkšnim izobraževanjuem flacov-brezposelnih z višjo izobrazbo, je še več.

Kdo je ta ekonomski sistem, ki vse to opravlja, nadzoruje? Ekonomski sistem, ki je tako razumen, da bolj kot je uspešen v svojih pojmovanjih, nas hitreje uničuje. Je popolni okoljski in človeški ubijalec. Vztraja, da vsako leto vzamemo več iz zemlje in hitreje, prodamo več stvari, zapravimo/potrošimo/požremo/uničimo. Vse več stvari zavržemo, da častimo resničnega boga sodobnega sveta – ekonomsko rast. Kako, da vsako leto 20% ljudi zapravi 80% virov, medtem ko pusti ostalih 80% ljudi, da se zadovoljivo z 20%, da nebo pomote, ne govorimo več o otrocih tretjega sveta, govorim o meni in tebi, samo da nekateri še niste tam, noro. Vse to, je noro. Razumemo svet, ko merimo svoj uspeh v zdravstvu, ne s tem, koliko ljudi je zdravih, ampak s tem, koliko obolelih ljudi uspemo zdraviti (ne pozdraviti). “Zdravimo več bolnikov kot kdajkoli prej.” Sistem rabi bolne ljudi. Ne čudimo se, da je toliko ljudi bolnih, mentalno bolnih?! Konvencionalna modrost je, da so dvigajoče se cene stanovanj znak ekonomske rasti, medtem, ko je vse več ljudi brez doma, ker si tega ne more privoščiti. Razumni smo in menimo, da je v redu, da podpiramo sistem, ki je tako uspešen, da vsako leto proizvede več samomorov, alkoholikov, drog, brezdomcev, bolečine, trpljenja v vseh svojih oblikah. Pravijo, da bi bili v velikih težavah, če ta sistem ne bi deloval, smo hipnotizirani, da to verjamemo. Ampak tok butasti, da ne vidimo v kakšnih težavah smo.

Neka si jebe Mat.., (oprostite narečju) sm pač iz Planine, dost ga imam, jest se ne grem več, prepustil se bom toku.

Samo še danes delam, danes je zadnji dan v službi, potem nič več, nič več plačevanja Slovenski mafiji, finančnim institucijam, ki so nepotrebne... lahko bi našteval v nedogled, koliko realno plačam za eno žemljo – vse ostalo, samo želje ne. Dost imam nategovanja, da rabim vse to, jebi to, ne rabim. Ne bom več delal za preživetje, živel bom. Ne rabim, oblek iz nafte (poliamidov, soft shalle…), ne rabim mesa iz supermarketov polnega hormonov (stranske učinke poznamo), ne rabim laptopa (ki mi bo kradel čas in zdravo pamet), najnovejšega mobitela, skratka nebom imel nobene stvari, za katero moram plačevati davek temu sistemu, kateri me hipnotizira, da te stvari rabim. Brezposelen bom ali pa bom delal zase, izključno delal stvari, ki me veselijo, katere imajo zame smisel in imel bom čas za stvari, ki mi jih ta svet ponuja, naravo, veselje, spanec - brez skrbi, energijo in kmečko pamet razložit svojim otrokom, zakaj je tako, postal skoraj čudak, ki ima čas pomagat starki čez cesto, čudak, ki lahko opazuje sončni vzhod, ne na monitorju, ampak v živo, čudaka ki se nasmeje ko ga reklamni panoji silijo v nakup novega vzglanika iz umetne mase. Čudak, ki ne gleda TV-ja ker zmagovalec kmetije nima nobene veze z mano, prav tako kot novi BMW, (za katerega pravijo, da me bo osrečil, čeprav je realnost da ga nikoli nebom mogel imeti, če bi že iskal njihovo srečo). Osebno sm prepričan, da so današne TV vsebine moralno sporne, zato je bolj smislno z svinčnikom narisat vagino, kot gledat 24ur, bes jeza nad vsem tem.

Tako, to je to, mogoče mi bo žal, mogoče, ne. Vem pa, da mi ne bo žal pozkusiti nekaj novega v življenu, če se bližnja okolica strinja ali ne. Vem pa, da bo potrebno gromozansko odrekanje, upam da bom dovolj močan, to sprejeti z zdravo pametjo. Zato je nujno potrebno živeti, kajti biti ovca, enaka ovci v tem sistemu izkoriščanja, en drugega, nima smisla, da se grem. Verjamem, da vsak najprej izreče, od česa boš pa živel??? Fuck off,,,,,, od zraka!!! Če je moj pradedek preživel na kisli repi in krompirju, bom pa jest tud, al kako?? Če vsi cigani, alkoholiki… mahh bom že nekak. Star sm 33 let in nism še nikogar videl umreti od lakote.

Leto 2011 se bo zaključilo tako, kot sm napisal in upam, da se mi obeta lepše življensko obdobje. Notranje zadovolstvo in mir si želim v prihodnosti, ne službe, ne denarja, ne plazme…. sonca, svobode in svežega zraka si želim.

Tako, da na tem blogu pričakujete še več objav in fotografij, prelepega sveta, katerega želim uživati.

Nnihče ti nemore dati svobode – razen tebe. Vse, kar moraš narediti je, nehaj čakat…da ti bo pomagal Bog, Euro, BMW,Guru, partner,prijatelj, knjige…Samo opaziti moraš, da si že svoboden in da te je tega dejstva najbolj strah…

http://www.youtube.com/watch?v=BZdc0YuXplo&feature=related

2011.12.03 Danaja praznuje, peti rojstni dan.

2011-12-12T23:37:00.000-08:00

Mi začnemo praznični december že 3., ko ima Danaja rojstni dan. Potem pa se razna praznovanja in obdarovanja kar vrstijo.

4 - Fotka 29.11.2011

2011-12-04T22:46:00.000-08:00

Bilo je nekoč,,,,, bila je nekoč enotnost ljudi , bil je dan republike in socilana varnost, zdaj so le še spomini...

2011.11.26 Na Krvavec po sonce

2011-12-04T22:40:00.000-08:00

Bil je lep zimski dan. Glede na to, da Ani ponavadi rata mal odspat čez dan, smo se na izlet odpravili šele po njenem počitku. Zato smo na izhodišče - Kriško planino prišli šele takrat, ko je večina ljudi že odhajala. Folka je bilo noro. No, saj ni nič čudnega, če so se ljudje odločili, da grejo mal v hribe. Dolilna se je kopala v megli, višje pa je bil krasen sonček.
Midve z Ano sva šli samo do stolpa, Iztok in Danaja pa do vrha Krvavca. Potem pa smo občudovali ful lep sončni zahod, si privoščili še čaj in kakav v koči in ob svetlobi čelk šli nazaj do avta.

Sončni zahod v parih izvedbah, drgač pa ni blo nč pametnega za prtisnt!

2011.11.19 Naokoli

2011-12-04T22:36:00.000-08:00

Tavčarjeva domačija

3 - fotka

2011-12-04T12:03:00.001-08:00

Kaj je to?

2011.11.01 Spet na Bledu

2011-12-01T22:37:00.000-08:00

Mi smo bili pa spet na Bledu, res sm imel dolg dan. Sredi noči sm ustal in šel gledat sončni vzhod na Dobrčo. Pol je blo pa treba še familijo na sonce pelat.

s.p. jest nevem kaj je z pomanjševanjem fotk, ampak pomanšane fotke rez spackane izpadejo. Enkrat ko bom velik, si bom vzel cajt in našudiral stvar.

No, da še jst dopišem, kam smo šli. Bled je bil pol v soncu, pol pa še vedno v megli. Odpravili smo se na Malo Osojnico. Menda je to za fotografe najboljše mesto, od koder se lahko slika jezero. Škoda le, ker so bile klopce v senci, tk da smo drugje iskali sončno mesto, da smo se mal nastavili sončnim žarkom.
Potem pa smo šli še malo na sprehod ob jezeru, ko se je tudi tam zjasnilo. Na Osojnici nismo nikogar srečali, ob jezeru pa je bilo kar precej sprehajalcev.

2011.11.20 Nova igrača Wireless flash trigger

2011-11-30T22:58:00.000-08:00

Evo, jest sm dvakrat kupu wireless flash trigger. Prvega sm vzel, ga sprobal, nakar ugotovim, da zadeva nima TTLja štala.... čist. No, pa ga grem zamenjat in vzamem pravega. No z tistim prvim triggerjem, sem tele fotke naredu. Brez TTLja, pri katerem moraš čist ročno zaslonko in čas zrihtat, no tuki pa pi fotografiji ni več švercanja. Šu sm za eno uro na mraz, ker doma jer itak đumbus, pa sm tole fotknu. Da nebo pomote, ne pridigat glede kompozicij, ostrine... fora je kaj fleš naredi. Žal mi je da sm osvetlene fotke zrihtal, ampak razlika je očitna.

2 - fotka

2011-11-21T22:38:00.001-08:00

Danaja raste - počasi !!
Pametna je pa kot bi bla najmanj deset let stara.

2011.11.01 Dobrča I.

2011-11-17T22:30:00.000-08:00

Evo, jest sm spet zgodaj vstal in letu na tale kucl, mal škljocat. Pol pa takoj, ko sm pršu damu, spet mogu jet z babncam na Bled. Pa ojavim kkšno fotko v kratkem.

2011.11.01 Dobrča II.

2011-11-17T02:33:00.000-08:00

Samo fotke, nobena ne nosi naslova Ta'prava, tko da nč posebnega. Pa še zarad pomanjševanja ni ostrine, pr'mejdun!!

2011.11.15 Multimedia hi-fi show Ljubljana

2011-11-16T01:00:00.000-08:00

No, pa sm šu jest enkrat poslušat (predrago) fršterkarijo. Da vidim če je v ceni kej res!!
Bile so vse možne kombinacije, zelo dragih aparatur in moram pripomnit, da se mi ni zdelo vesolje. Moja ušesa pravijo, da ni vredno toliko denarja. Sploh za sobe, ki jih imamo doma. Za 10% cene, se da sestavit sistem, kateri bi igral približno tako dobro, kot te aparature. Kljub temu sem bil zadovoljen z sejmom in osebno izkušnjo.
Skratka fajn je blo.

Avantgarde speakers, sej je blo, no blo je hudo!!

Moja ušeso so rekla, da je sistem od AUDIO ALTO (AA CD202, AA PP50, AA S105) zmagal. Če bi izbiral na sejmu, bi zbral ta sistem, za ceno pa nočem niti vedeti. Sm brezoselna oseba, tako da vse kar je nad 100 eur preveč. Zvok je bil pa najlepši, kar sm jih kdaj slišal.

Vintage design

2011.10.16 Jesenski sprehodi

2011-11-15T23:07:00.000-08:00

Kaj drugega kot sprehajati se ne moremo, pa še to zadnje čase bolj okoli Loke. Je pač tako, otroci skoz neki bolni, pa ne gre drugač.
Fotke so ratale na sprehodu od Virloga do Papirnice. Res čist lokalno, kdor ni iz Loke itak ne ve, kje je to. Želel smo videt čim več živali, ker Ani čist dogaja, če vidi kakšnega psa in mucka, pa tud druge so ji zanimive. No, na kkšne krave jo je treba mal pripravit, so le velke.
Danaja je bila pa najbolj navdušena nad muckom. Je bil še čist majhen, pa ful igriv.

07.10.2011 Anin rojstni dan

2011-11-15T23:00:00.000-08:00

Naša Ana je dopolnila eno leto. Prvi rojstni dan smo vsi navdušeno pihali svečko, samo Ani še ni bilo čist jasn, kaj se dogaja. Bil pa je žur. No, pa smo preživeli prvo leto, zdaj bo pa skoz boljš.

2011.10.04 Jesen 2011

2011-11-13T22:41:00.000-08:00

Letošna jesen ni bila kej prida. Gobic smo najdl glih sam za tele tri fotke, kostanja je bilo dost, pa dobr ni bil. Trikrat smo ga pekl, pa je bil suh, nikakoršen. Je bilo pa vreme zato toliko lepše. Ja, letoša jesen, je bila res obsijana z soncem. To je pa tud nekaj.

2011.9.24 Okol Besnice

2011-11-13T22:34:00.000-08:00

Tudi okoli Besnce je lahko lepo. Rozi nam je že večkrat rekel, da bomo šli enkrat pogledat slap Šum, ko bomo pri njih na obisku. No, pa smo se res na lep jesenski dan odpravili tja. Fora tega slapu je, da se najprej spustiš ful dol, kot v eno kotanjo, nazaj grede pa grizeš kolena v strmino. Mogoče si nismo izbrali ravno najboljšega letnega časa, ker je bolj malo vode. Voda je ful mrzla, zato je tudi v okolici slapu precej bolj mraz kot drugje. Zato se nismo prav dolgo zadrževali tam, ampak smo šli še malo na sprehod po Dobravah. Ustavili smo se pri enih ovčkah in otroci so bili navdušeni nad njimi.

1 - Fotka

2011-11-12T02:33:00.000-08:00

Kdor ugane kaj je na fotki, dobi za pivo!!!
Res, veliko, hladno!!!

02.10.2011 Črna prst

2011-11-10T22:49:00.000-08:00

Jest sm se po dolgem času spravu fotkat. Črna prst je res razgledn vrh. Južni julici so na dlani. Žal pa nisem imel dobre vidlivosti. V zraku je bla neka koprenasta meglica, ki je kvarila vidlivost. Tud velik klikanja v Photoshopu ni pomagalo, da bi iz teh fotk kej pametnega stisnu. Tako, da to kar je, je, nč kej spektakularnega. Bo drugič boljš, sm pa na črno prst prlezu v uri in pol (Soriška pl. - lovska koča - vrh Koble -Črna prst)

28.09.2011 Naokoli

2011-11-10T22:33:00.000-08:00

Tuki je pa še nekaj slikc iz različnih koncev. Eno nedeljo smo iskali kkšen lep plac ob vodi, pa smo se ustavili nekje v Kokri. Prej nam je bilo vroče, tam pa je kar zahladilo. Primerno res samo za najbolj vroče poletne dni.

Danaja se je z babico in dedijem potepala na morju, midva sva pa to izkoristila, naložila Ano na kolo in jo mahnila na Križno goro. Nazaj grede sta šla ati in Ana po asfaltu, jst pa sem nadaljevala proti Planici in po gozdnih potkah do Crngroba. Super spust.

25.9.2011 Bosonogi Tek do Jamnikov

2011-11-10T22:27:00.000-08:00

Ja, takole nekako gre tale štorija okol Jamnikov. Zgodaj spomladi sem si zaželel da prelaufam iz Sevške doline (cesta Dolenja vas – Železniki) do cerkvice Jamniki. Za zaključek sezone bosega teka, sem se tudi spravil na ta podvig. Pa da nebo tako enostavno, sem kmalu za naselkom Kališče zgrešil in laufal na vrh Kališča in ko sem videl, da sm ga polomu, sm šibal nahitr dol do ceste in naprej proti Jamnikom. Kukr sm tole na uč zračunal je šlo približno takole.

Glavna cesta čez Sevško -Kališče-(Vrh-Križ)-Lajše-Jamnik cca 12km in cca 800 višincev.

Za ves ta matranje, sem porabil eno uro in dve minuti čez . Men je blo žal, da nism prej mal bolj pogledal zemljevida in ne bi zavil na Križ (nad vasico Kališče) ker sm po občutku full dobr laufal. Ah bo že!

Upam, da mi bo drugo leto uspel še kkšn tak podvig.Letos nism dosegel zastavljenih ciljev. Sm imel v planu pretečt Blejsko desetko izpod 40minut, ni mi ratal. Tako, da tud bos nism laufal, kot sm si zastavil cilj prejšne leto. Tudi Šenčursko desetkto nism zmogu pod 40min. Skratka nič kej prov nism zagrabil to leto. Sem pa veliko bos prelaufal, da sem imel podplate kot pračlovek ( spodaj slika ).

Upam, da bo drugo leto, kaj bolj uspešno glede dosežkov. Želim pa si, da bi še naprej tekal bosih nog naokrog. Za mimoidoče čudak, zamišljen, z svojimi bitkami v glavi, pogled na drugo stran normalnega, sprejetega od družbe, ki ne dopušča drugačnosti.

2011.09.30 Bled - veslanje in sprehodi

2011-11-09T22:24:00.000-08:00

Šli smo na izlet na Bled. Šele ko smo prišli tja, smo videli da poteka SP v veslanju, tako da ljudi je bilo povsod dost. Mi smo se samo malo sprehajali ob jezeru in občudovali račke in labode. Potem nam je pa Ana zaspala v vozičku.

2011.09.17 Bled - kopalna sezona šekar traja!!

2011-11-03T07:05:00.000-07:00

Evo, dokumentirano, da se je Danaja res naučila plavati. Splavala je že sredi avgusta na Krku, ampak če ji gre tudi v sladki vodi, to pomeni, da res zna.
Letošnje poletje je res super. Kar traja in traja. Ne spomnim se, da bi se že kdaj kopala sredi septembra na Bledu. Jst kuj podpišem, da bi imeli vsako leto tako poletje!

2011.08.06 Grmada

2011-11-03T07:02:00.000-07:00

Še en izlet v bližini Škofje Loke. Štartali smo iz Hrastnice in se z avtom peljali do zadnje kmetije proti Tošču. Potem pa namesto, da bi šli na Tošč smo šli tokrat na Grmado. Pot je bolj po ravnem in celo na dol, samo zadnji del poti od Gont je malo bolj strm, da se je morala Danaja mal pomatrat. Drugač pa prav nič zahtevna in primerna za družine z majhnimi otroci.
Za pavzo pa se splača ustaviti na turistični kmetiji na Gontah. Imajo tudi igrala.

2011.09.10 Planina Konjščica

2011-10-19T22:51:00.000-07:00

Bil je res lep dan in tokratni cilj je bila planina Konjščica. Na žalost najina otroka nista bila najbolj navdušena nad to idejo, tako da na koncu ni nobeden užival. Upam, da bo vsaj kdo, ko bo pogledal fotke. Ker dan je bil pa res čudovit!

No na koncu smo se vseeno mal sprostil. Najprej smo mislii iti do Bohinja, ampak nam nekak ni ratal. Vozili smo se po Pokljuki, pa nismo glih vedeli, kam moramo it. Pol smo se pa kar na Bledu ustavili in se še mal kopali. Voda je res še ful topla in zgleda tudi prav čista.

2011.07.27 Kofce, spet družinski izlet

2011-09-19T08:23:00.000-07:00

Sončen dan smo izkoristili za izlet na Kofce. Glede na to, da mora zdaj Danaja hodit, ker je njeno mesto v ruzaku na atijevih ramenih zasedla Ana, je bila pot kar dolga in naporna. Ampak smo zmogli. Pred kočo smo se malo okrepčali, potem pa smo vsak po svoje občudovali domače živali. Teh je na Kofcah res velik. Povsod se pasejo krave, konji, ful luštne, majhne kozice. Ana je bila čist navdušena, Iztok pa je tudi probal ujeti čim boljše momente s fotoaparatom. Danaja pa je bila kljub vsem lepotam narave najbolj navdušena nad igrali. Tudi teh je kar precej. Kofce so ratale prava turistična točka. Parkirišče pri Matizovcu je bilo čisto polno. Pa sploh nismo bili za vikend, ampak na čisto navaden dan med tednom.

2011.07.15 Kobarid - Rezija

2011-08-10T23:55:00.000-07:00

Za vikend smo se odpravili v Kobarid. Po začetni slabi volji, ko nismo vedeli, kam bi postavili šotor, da bi imeli avto in wc-je čim bližje, smo se le malo sprostili. Pogledat smo šli slap Kozjak. Do tam gre prav iz kampa Koren luštna sprehajalna pot. Čisto do slapu pa te pripelja prav ozka potka. Če je ful ljudi, je to z dvema otrokoma kar malo zoprno. Ampak se splača pogledat. Nazaj grede smo se ustavili še pri mostu čez Sočo. Občudovali smo enega kajakaša, ki se je ravno takrat pripeljal mimo, parkiral svoj čoln, šel na mosti in pogumno skočil iz višine v mrzlo Sočo.

Naslednji dan pa smo se podali čez mejo, v odročno pokrajino Rezijo. Po kilometrih sicer ni zgledalo, da imamo pred sabo dolgo pot, ampak potem ko smo se vozili, pa se ovinki kar niso hoteli nehat. Vozili smo se eno uro, po res ozkih in ovinkastih cestah. Ko smo prišli do reke, si nismo mislili, da se bo vreme tok zrihtalo, da se bomo tisti dan še kopali. Iztok in Simon sta najprej mal bolderirala, pa nista bila nič kaj navdušena. Na koncu smo vsi bolj uživali ob in v vodi, ki je bila sicer mrzla. Ampak vseeno se je dalo mal zaplavat.

2011.05.20 Jest sm šu pa neki slikat - Jelenčki I

2011-07-23T22:03:00.000-07:00

Že dolgo časa nism nič fotkov. Pa sm se spravu spet mal prtiskat.
Tko da nam skoz piz....

2011.05.20 Tud jest sm šu neki slikat - Jelenčki II

2011-07-23T21:56:00.000-07:00

Jelenčki II

2011.06.20 Morje Pag - Pašman

2011-07-11T05:43:00.000-07:00

Tekst Mateja

Prvi dopust nism slikal nič drugega, kot moje punce. Edina fotka je tale sončni zahod. Sicer pa, kaj naj v campu slikam, prikolice...

Nagradno vprašanje, katera drži metlo v rokah in se smeje?

2011.06.08 Barbariga - moška družba, gremo na morje!!

2011-07-11T00:07:00.000-07:00

Pa je le ratalo tradicionalno. Moška družba, brez žensk in otrok. Letos v Brabarigao, pa sej ni važn kam, sam da se človk mal oddahne.

Smo bli pa lepi, za v okvir (Pula - zadaj arena)

Včasih je bil kkšn že mal zmatran!!

Prava romantika na plaži!!!

2011.05.29 Planine Pungart in Šija

2011-07-11T00:01:00.000-07:00

Ana že sedi, zato smo to takoj izkoristili in jo dali v ruzak, da smo se odpravili v hribe. Pa smo spet mobilni. Šli smo v planine nad Tržičem. Lepa in nenaporna pot nas je vodila od planine Pungart do Šije. Ana je vmes mal odspala, Danaja pa mal jamrala, da je že utrujena. Prejšnji dan je po hribih padal še sneg, tk da smo se tud mal kepali. Na koncu pa smo izlet zaključili v Dovžanovi soteski, kjer smo si na hitr tud kosilo od prejšnjega dne pogreli.

2011.05.21 Potepanje po Sloveniji

2011-07-10T22:57:00.001-07:00

Iztok je imel cel teden dopust, vremenska napoved je bila dobra, pa smo se spet podali na potep. Za začetek smo izbrali kmečki turizem v okolici Podčetrtka. Vsak dan smo se si kaj ogledali, saj je tisti konec turistično precej razvit.
Šli smo tudi na planinski izlet na Boč. Danaja je kar dobr hodila.
Ker je pod Bočem tudi plezališče, smo tudi naslednji dan rinili v tisti konec. Nad plezališčem nisva bila nič kaj navdušena, pa še Ana ni prav dolgo spala, zato smo kar hitro zaključili.
Nasledni dan smo bili malo bolj ležerni. Šli smo do Kostanjevice na Krki. Sprehod, sladoled in forma viva.
Potepanje po tem delu Slovenije pa smo zaključili z vzponom do cerkvice sv. Roka nad Šmarjami.

Potem pa smo se premaknili do vikenda na Dolenjskem. Tam smo odkrili stare toplice Klevevž in se z užitkom kopali v toplem termalnem izviru.
Danaji pa se je seveda najbolj dogajalo v Čateških toplicah. Pa tudi Ani je bilo kar všeč.

Samostan Olimije

Čokoladnica v Olimijah

Dežela Čira-čara Olimije

BOČ - lep družinski pohod.

Danaja je prvič zajlo prjela, upam da bo imela voljo v hrihe hodt.

Je blo kr strmo!!

Takole gremo pa mi na kosilo, pravi cigani. Ko se nažereš, se lohk komot v senco uležeš, pa še rit ti ni treba dvignt.

Življenje na turistični kmetiji

Dolenjska - okoli vikenda

Banjanje v Klevevžu-domače toplice

Če postane vroče, gre Danaja zalivat rožice.

En dan, smo si pa Čatežke toplice privoščil.

Muzej na prostem - Kostanjevica

2011.05.07 Trenta - družinsko plezanje

2011-06-05T00:08:00.000-07:00

Vsako leto vsaj enkrat nas pot zanese ob Sočo. Kakšnih hudih pričakovanj, kaj bomo počeli nisva imela, zato sva bila več kot zadovoljna, da nama je uspleo mal poplezat. Trenta je res prijazno plezališče za družine z majhnimi otroki. Ana je kar v plezališču odspala eno konkretno rundo, tako da sva se naplezala. Danaja pa je že tok velika, da ji ni bilo dolgčas ob raziskovanju trvanika in okolice.
Popoldan pa smo poležavali ob Soči. Našli smo en kotiček, kjer je bilo tudi malo mivke, da je bilo za vsakega nekaj.

Naslednji dan pa smo šli malo hodit po soški poti.

Tudi v mrzli Trenti živijo škorpijoni. Sicer fotka zelo slaba, ampak je bežal, da sm ga komaj lovil.

2011.04.24 Opatija - Ičiči

2011-06-03T04:17:00.001-07:00

Za Veliko noč smo se 3 družine zmenile, da gremo v okolico Opatije. Na koncu smo pristali v Ičičih. Moški del je mal poplezal, meni pa je celo uspelo, da sem šla enkrat mal laufat, drugič pa sva z Jasno prikolesarili na vrh Učke. Ampak tok pridni nisva bili, da bi štartali prav iz nule. Pripeljali sva se do planinske koče. Škoda, ker ni bilo nobene vidljivosti. Si predstavljam, kako daleč se vidi, če je ta prav dan.
Otroci so se ves dan podili okrog bazena, ki je bil na vrtu pred apartmajsko hišo. Danaji je uspelo, da je padla v vodo, a k sreči se je ujela za rob, Iztok pa jo je hitr povlekel ven. Še dobr, da ni bilo kaj hujšega. Hecno pa je bilo, da je trdila, da se je naučila plavat!
Z Ano smo imeli prvi dve noči kar pestro, pol se je pa tud ona mal aklimatizirala in je bilo boljš.

Plezal smo v Moščenički Dragi.

Takole sm se pa jest vleku v 7a, katero sm pol v drugem plezalnem dnevu tudi zlezu. Dolgo je odkar sm zlezu kkšno 7a, no pa tud ta ni bla glih neka taprava, za papirje bo.

Foto: Rozi

2011.04.09 Cerkniško jezero - Rakov Škocijan

2011-05-30T01:43:00.001-07:00

Enkrat smo že vandrali po Rakovem Škocjanu, amapk smo si ogledali samo mali most, tokrat pa smo se spustili tudi pod velikega. Je precej manj spektakularen kot mali.
Občudovali smo tudi leseno brunarico, ki smo jo opazili ob cesti. Res je idilična. Pred njo pa trata, z lično pokošeno travo.
Na koncu pa smo zaključili ob Cerkniškem jezeru. Prav paše, ko se sprehodiš po nizki in topli vodi jezera. Noge se sicer pogrezajo v blato. Mal hecen občutek. Kdo bi si mislil, da je šele april?

Taka nekoč moja hiška!!

2011.04.01 Pomladanski Strunjan - družinske fotke

2011-05-30T01:38:00.000-07:00

Za 1.april smo se odpravili na podaljšan vikend v Strunjan. Vzdušje je bilo že čisto spomladansko, narava se je razcvetela v polnem razmahu. Počeli nismo nič bistvenega. Mal smo se sprehajali od enih igral do drugih, pa od ene plaže do druge. Vmes pa kuhanje, dojenje, previjanje... Kar se pač počne, če imaš majhnega dojenčka.

Ati gre višje!!

2011.03.23 Dovška BABA!

2011-05-19T22:19:00.001-07:00

Na lep sončen dan je Iztok vzel dopust, pa tudi za varstvo za Ano se nama je uspelo dogovort, tako da sva že zgodaj zjutraj šibala proti hribom. Prejšnji dan sva dolgo študirala, kam bi šla, nato pa izbrala Dovško babo. Mal sva bila sicer razočarana, ker ni bilo skoraj nič več snega, ampak prelepi razgledi in mir je odtehtalo tudi to. Res je fajn, če lohk greš kam tud med tednom, ko skoraj ne srečaš nobenega človeka. Samo poslušaš ptiče in veter! Uživancija!

Full fotk samih hribov, nč posebnega.

2011.03.20 Plazenje pod velikimi hribi

2011-03-27T23:09:00.000-07:00

Na sončno soboto sva se z Matejem odpravla na Jezersko. Ideja je bla, za trening z derezami hodit, da človek dobi malo občutka kako to izgleda. V bistvu je bil napovedan močan veter za to soboto, tako da konec koncev nisva tako slabo izbrala. Sva se odpravila proti Ledinam,, ni šlo, prenevarno, štrika pa nisva imela s seboj. Povezava med Ledinami in Češko kočo v zimskih razmerah ne gre. Lazla sva, pa lazla, tako da nama je na koncu vse skup dopizzz.. in sva objokana z zamudo šibala k ženskam. No prepihal najo pa vseeno ni.

Tukaj se je pa ustavl!!

2011.03.08 Maškare

2011-03-27T23:05:00.001-07:00

2011.02.26 Ratitovc in slabo vreme

2011-02-28T01:24:00.000-08:00

Glede na napovedano vetrovno, slabo vreme, sva se z Matejem odpravila na Ratitovc. Super pohod, plani so padli za poletno morje, mal idej kam v hribe se bo še šlo, ( k'kšno sva čez ženo in otroke rekla) pa še z šnopčkom sva na vrhu nazdravila. Prov fajnnn.

2011.02.24 Triangel

2011-02-27T23:08:00.000-08:00

Silm, pa silm z temi fotkami,,,,, pa nevem,,, nekje sm vstal, pa ne gre naprej.
En kup fotk, mogoče vam bo pa k'tera všeč.

2011.02.07 Lipica in Rikijeva pot

2011-02-21T00:25:00.000-08:00

No, to je to, zdej pa ne gremo nikamor več. Iz lepega izleta na primorsko, je zopet ratalo eno samo cvilenje in kreganje. Z otroki ne grem nikamor več, to je to, živce mi lohka pijejo doma.
Ni teksta ni opisa, kej smo bli in kaj smo počel. V glavnem sta se tamali potrudili pričarat tako zagrenjen dan, da bi se človek najraj zjokal :-(

2011.01.30 Moj dan - nad Soriško s fotkičem

2011-02-03T22:31:00.001-08:00

Končno moj dan, ki si ga privoščim že zjutraj. Nisem dolgo premišljeval, kako bi preživel svoj 33. rojstni dan. Začel sm ga s fotkičem na hribu ob sončnem vzhodu, res tudi, da sm vstal ob pol petih. Fantastičen sončni vzhod. Šel sem na vrhove okoli Sorške, nato pa hitro na Sorško bordat. Dan je sledl v stilu hrepenenja po miru, brez dretja otrok, gospodinjskih opravkov...... fantastičn dan.
No, pa sm domov prnesu sto fotk, u glavnem istih, mogoče vam bo pa katera všeč.

2010.11.00 Nč ne počnemo :-(

2011-02-03T02:19:00.000-08:00

Ja, kaj naj lepega napišem SRAM ME JE. Prov nč pamtngane ne fotkam že od.... od .. nevem od kdaj, tok je že..
Družinske fotke od sive jeseni, samo še to ostala. Pa kaj čm, bo čez sto let boljš.

Grintovc iz Javorovga vrha

Mi vsi, pa noben se ne dere, redki trenutki na teji na fotografiji

Danaja ali boš pospravila igrače???

........

Mal smo tud telovadl v sivih dneh

Praznoval Danajin četrti rojstni dan,

in ga v Ptujskih termah sral.

Danaja ponosno razkazuje kolikol pizzlov zna setavit.

Jesenski Lubnik.

2010.10.07 Rojstvo Ane

2011-01-02T23:16:00.000-08:00

S službo sem zaključila ravno pred svojim rojstnim dnevom, potem pa sem koristila še dopust, nato pa se je začel že porodniški dopust. Mislila sem sicer, da bo vreme bolj naklonjeno in bomo lahko še precej letali naokoli, ampak je bila bolj kisla jesen. Vseeno je bilo fajn, ker sem bila frej. Počasi pa sem vendar čakala, kdaj me bo začelo kaj zvijati. Evo, dogajati se je začelo eno sredo popoldan. Najprej sploh nisem bila prepričana, če so res popadki. Iztoka ni bilo doma, mene je pa kar skoz nekaj zvijalo. Ko je Iztok prišel domov, sva se odpravila že spat, ampak popadki so bili skoz močnejši, zato sva se le odpravila proti Kranju. Prej sva morala oddati še Danajo pri babici in dediju, tako da sva v Kranj prispela približno ob polnoči. Počasi so me naštimali, popadki so bili skoz močnejši, 10 čez 2 pa je nasvet že prijokala Ana. Bilo je hitro, a vseeno boleče. Ampak to je že pozabljeno. Zdaj pa imamo še eno luštno in firbčno punco. Danaja komaj čaka, da bo tok zrasla, da se bosta kaj igrali, jst pa vsaj tok, da mine večerno zvijanje in jok. Samo, da mine tale zima in pride pomlad, pa bo vse lepše...

Zadnja fotka Mateje z trebuhom

2010.10.07 Ana v prvih mesecih

2011-01-02T10:00:00.000-08:00

So ženske htele slikce od Ane, pa so težile, pa težile,, evo vam,, cel kup jh je!!

2010.10.00 Gobice so letos bile

2010-12-26T22:25:00.001-08:00

Tako kot vsako leto, sm šel tudi letos vasj enkrat v gmajno, kkšno gobico šklocnt. Skupaj smo šli samo enkrat in še takrat smo na račun Danaje živce zgubl. Najdl nismo nč, no par mušnic je blo:-).
Mateja, ki je bla na porodniški, je šla večkrat v gmajno in prnesla za v skrinjo. Smo pa občutili jesen z kostanjem in brcanjem suhega listja.

2010.10.01 Bosonogi tek - preizkus

2010-12-12T23:05:00.000-08:00

Joj, kakšno smešno stvar se bo svet še spomnil. Žal pa obstaja logična razlaga za tako bizarno početje, pa kukr kol se to že čudn sliš. Bom probal bit kratek. V zgodovini je človek poleg nabiranja lovil živali. To pomeni, da je mogu kr hitr laufat, če je hotu kej ujet, al' pa zbežat pred kakšnimi ostrimi zobmi. Baje, da je človek včasih kr velik in hitr laufal, no vsaj znanstveniki pravjo, da imamo anatomijo kosti in mišic oblikovano za hiter tek. Za hiter in učinkovit tek je pa pomembno da uporabljamo telo na tak način, kot se je z evolucijo izoblikoval.
Moderna, komercialna obutev žal podira vse, kar se je naše telo naučilo / izoblikovalo skozi tisočletja. Ni je mišice v naših nogah, ki bi bila brez funkcije. Je pa veliko mišic, ki so zaradi moderne obutve zanemarjene, tako posledično kosti in sklepi zelo trpijo. Splošno je znano, da je tehnika gibanja pri teku bistvenega pomena, tako tudi stik noge s tlemi in odriv. Pri odrivu bistvenih sprememb s klasično obutvijo ni, razen manjše gibčnosti prstov, ki ne igrajo bistvene vloge. Zelo pomemben pa je pristanek noge. V naravi našega telesa je pristanek na sprednji del podplata, kateri z mišicami v mečih počasi spusti peto na tla. Bistvo je, da teža telesa ne udari na peto, ki je toga in ne prenese vibracije počasi na telo in se vibracije prenesejo na sklepe/kosti. To je bistven gib, ki ohrani kolena in kolke za stara leta. Tekaška obutev blaženja v podplatu, pa naj bo gumijasto, zračno, vodno če hočejo, ne bo delovalo, dokler to blaženje ne bo imelo vsaj par centimetrov hoda, kar je v praksi malo čudno, saj bi človek bolj poskakoval kot tekel. To blaženje, ki ga reklamirajo proizvajalci športne obutve, je premalo učinkovito, da bi absorbiralo tako močan sunek, kot smo ga sposobni doseči z mišicami v mečih. Dokler ne zgruntajo blaženja v tekaških copatih na princip amortizerja, bodo tekaški copati slaba prihodnost za naše kosti in sklepe. Drugi problem pri športnih copatih pa je dvignjena peta, ki nam daje nenaravno držo celega telesa, največjo deformacijo pa čuti hrbtenica. Tako pri teku držimo svoje telo upognjeno naprej in ne naravnost, kot pri teku brez obutve z peto.

Ima pa tek s tekaškimi čevlji tudi svoje prednosti, predvsem v hitrem doseganju rezultatov. Tečemo lahko dlje, saj so bistveno obremenjene stegenske mišice, ki so vajene težkih obremenitev. Ostale mišice, ki so pri naravnem teku potrebne, počivajo in s časom slabijo. Imamo občutek boljše stabilnosti, saj podplat poskrbi za neravno podlago (posledično si tudi prej zvijemo gleženj). Na račun pete se držimo naprej, kar nam daje boljši občutek pri teku (vendar se nam tudi to obrestuje z bolečinami v hrbtenici).

No pa sm sam pri sebi sklenil, da naredim test. Nikoli nism tekel na razultat, ne na kilometre, vedno sem šel laufat, da se malo zmigam in prešvicam.

Kaj ko bi taki razlagi naredil en test. V poletju 2010 sm ga tudi več ali manj uspešno izpeljal in zato se tudi odločil, da na blogu napišem svoje ugotovitve in razultate.

Kot sm omenil, nikoli nism tekel za razultat, tudi ure nisem s sabo jemal, skratka grem se mal prešvicat. Tekel sm do pet, do deset km, sm povprečen rekreativec z enim tekom na teden v povprečju.

Za bosonogi tek obstajajo alternativne rešitve. Ker živimo v mrzlih krajih in je bosi tek možen le pol leta, pozimi je treba noge toplotno zaščitit. Za to obstaja obutev z minimalno debelino podplata cca od 1-3mm, (Feelmax, Five fingers, Vivo, …). Naj omenim, da to ni isto kot bosa noga, vendar zelo blizu, vsaj kar se tehnike teka tiče.

Nekje v marcu sm se odločil za Feelmax. V začetku sm bil zelo skeptičen nad kvaliteto copatk. Izgledajo smešne, so peresno lahke in za cca 60-70 eur sm močno dvomil, da bodo zdržale vsaj eno sezono. Izkazalo se je, da je zadeva res dobr narejena in kukr mi po eni sezoni izgleda, bodo še dolgo držale, brez bojazni.

Prvi tek je trajal cca 25 minut, razdalje nism računal. Brez naprezanja, avtomatsko tečeš po prednjem delu stopala, drugače enostavno ne gre, saj že pri prvem pristanku na peto, te ta tako zaboli, da takoj spremeniš način teka. Drugi dan sm komaj hodil in dan za tem prav tako. Prvi mesec so moji teki trajali cca 20-30 minut. Po vsakem teku musklfiber, da komaj hodiš. Za ojačanje mišic sm na družinske pohode hodil v Fm-copatkih. Zanimivo, ko spoznaš, kako razvajene noge imaš. Za občutek lahko povem, da maš pošten musklfiber, če greš na izlet za kkšne dve do tri ure hodit, začnejo močno boleti gležnji in meča. Spoznaš, da brez moderne obutve nisi sposoben preživeti več, kaj šele kaj ujeti ali pred čim bežat. No, pa pustimo to.

Tako sm s Feelmax copatki tekal in krepil zaspane mišice. Prišla je pomlad, april in kkšn dan vmes je bilo kar toplo. Spravil sm se laufat bos po asfaltu. Tekel sm približno 25 minut in dobil take krvave žulje v mezince, da sm komaj hodil. Sej drgač je kr šlo, samo če ne bi fasal takih krvavih žuljev. Občutek bosega teka je res fenomenaln.. Izgleda, da pri odrivu čudno zasukam prste in drajsa.

Tako sm sklenil, da ojačam podplate. Na družinske izlete sm začel hoditi bos. Tako sm bos prilezel na: Sv.Trojico, Pasjo ravan, Malo goro, Hleviško planino, planino Blato – Laz, Dovško rožco, Uršljo goro, ene parkrat na Lubnik, Sv.Andrej, … kukr se je le dalo, sm tekal bosih nog naokrog. Nekje v juliju sm spet probal laufat bos in to po travnikih. Za blokom, kjer živim, sm sestavil krog 10 km (8 km travnik - kolovozna pot, 2 km asvalt). Tako sm zelo kmalu prelaufal prvo 10ko bos in to v 44 miutah. Treba je povdarit, da sm se od marca do julija kr pošteno ojačal. Vendar, ko sm spet probal prelaufat 10ko po asfaltu, ni šlo tako gladko, no na morju mi je celo ratal, odvisno od asfalta, kolk je grob.

No, ker sm sredi poletja dosegel zastavljen cilj, pa sm se šu še malo treninga po asfaltu v klanc.

Od mosta – cerkvica Križna gora – 20 minut,
zadnja hiša v Hrastnci – Ožbolt 22 minut,
Kobila – P'r Nacetu pod Lubnikom 29 minut.
Vsi teki v klanc so bili po asfaltu.

Take so pa izgleadle noge po 10 km teku proti Lubniku

Bosi lauf v klanc po asfaltu je bolj prijaz podplatom, saj prihaja do manj trenja, kot po ravnem. Moram tudi dodati, da bos laufam veliko hitreje kot obut. Ne vem zakaj, ampak enostavno šibaš, res je dobr feeling, samo šibaš…

Zaključek: po enem letu se meča ojačajo, čeprav je 10ka po trdem asfaltu še vedno izziv in drugi dan orn'g musklfiber. Zanimivo, koliko ovir čaka človeka, če hoče prelaufat 10 km tako, kot so jih naši predniki. Na sploh bosih nog naokrog, v gozdu so nevarni ježki od kostanja, ker se ti zarijejo v podplat in se lomijo, po mestu je veliko glažun in druge svinarije na katero morš bos še posebej merkat, na travniku pa najdeš vse sorte, od drekov, do polžev slinarjev (res butast filing, ko ga speštaš)…

Letošen preizkus je bil zelo zanimiv in morm rečt, da je en posebn občutek laufat bos, še posebej po kkšni plohi. Ni pa lahko, sploh začetki so boleči in treba je bit potrpežliv, razultati ne pridejo kaj hitro. Najbrž bom drugo leto zopet tekal bos, zadal sm si cilj prelaufat Blejsko destetko 2011, če bom tako priden kot letos, mi bo zagotovo uspelo.

2010.09.06 Dolenjska - vikend pobiranja jabčkov, Čatežke toplice in turizem v Pletarjah

2010-11-14T22:30:00.000-08:00

Ker nas je slabo vreme pregnalo z morja, smo na Danajino željo šli v Čateške toplice. Še prej pa smo se za en dan ustavili še na vikendu na Dolenjskem. Tam smo imeli pravo akcijo pobiranja jabolk za ozimnico. Tako, da bomo lahko celo zimo jedli jabolka, kuhali kompote in pekli jabolčna peciva. Njamsi!
En dopoldan smo si ogledali samostan v Pleterjah, zraven pa še muzej na prostem. Iztok si je dal duška s fotkanjem, pa tudi Danaja in Žiga sta bila navdušena, ker je bilo tam tudi polno živali, od koz, muckov, kokošk, petelinov, zajčkov,...
V nedeljo pa smo šli čofotat v toplice. Tam je seveda najbolj uživala Danaja. Po toboganih gor in dol, ves čas v vodi, pa vprašanja zakaj škrat ne dela.

Samostan Pletarje
Dobr da obstajajo še kkšni vikendi, da tud blokarji dobijo kkšn normaln jabček in zelenjavo, vsaj ob sezoni.

Tak je pa nš jabčk.

Pa bogomolka tud.

Čateške toplice so otrokom ta'bol.

2010.08.30 Vrsar

2010-11-09T01:54:00.000-08:00

Tokrat smo na morje šli precej blizu, saj sem bila že kar okrogla in nisem hotela, da me kaj preseneti. Vrsar in kamp Koversado smo si ogledali že lani in bilo nam je tako všeč, da smo se odločili, da še pridemo. Morje je kar čisto in vidi se dno, pa tudi trave ni bilo veliko. Šotor smo postavili na majhnem otočku. Z avtom smo samo pripeljali prtljago na otok, potem pa smo ga parkirali na celini. Na otoku naj ne bi bilo avtomobilov. Samo en del plaže na otoku je prodnat, vse ostalo pa so precej neprijazne in ostre skale. Z Danajo smo se seveda kopali tam, kjer so bili kamenčki, drugače pa smo se zadrževali kar na parceli okoli šotora. Bila je zelo velika, senčna in ravna. Super! Škoda res, ker nam vreme ni bilo naklonjeno in smo predčasno končali naš dopust in tudi zaključili z letošnjim morjem.

2010.08.17 Koroška - Šentanel - Kmečki turizem Ploder

2010-11-03T04:16:00.000-07:00

Našli smo eno ugodno varianto za vikend na kmečkem turizmu Ploder na Koroškem. Ko smo se odpravljali od doma, je sicer ful deževalo in mal čudno smo se gledali ali naj sploh gremo. Ampak vremenkoti so na vzhodu Slovenije obljubljali boljše vreme. Naslednji dan dež ni padal, zato smo hitro izkoristili priložnost in šli na Uršljo goro. Ostalo pa povedo komentarji pod fotkami...

Uršlja gora

Vrh Uršlje gore

Hlev na kmetiji Ploder in Danaja, ki bi bla kr skoz pri kravcah.

Pot na Uršljo goro.

Bil je najdaljši pohod v celi zgodovini Uršlje gore. Hodili smo cele tri ure in pol. Po smerokazih bi morali biti v uri in petnajst na vrhu. Vmes smo se najedli malin, petkrat skregal, Mateja je zahodila v blat do gležnja, Danaji se ni dalo, fotr je bil živčen, da se mu je kadilo iz ušes...

Notranjost cerkvice na Uršlji gori

Uršlja gora

Igrala, nameto živali.

Danaja je bla navdušena nad igrali na kmetiji, za moj okus malo pretiravanja, ampak kaj čmo taki so časi.

Mlinarsko pot sm si privoščil z kolesom. Ni bila glih prava odločitev, je bila pa najboljša alternativa glede na frej cajt, ki sm ga dobil.

Ja, en'cajt je blo po asfaltu, nato pa zaraščena potka, polna kopriv za katero bi rabu visoke ribiške škornje ne pa kolo, skratka katastrofa.

2010.08.08 Dovška rožca

2010-11-03T03:24:00.000-07:00

Že nekaj časa sem premišljevala, da moramo obiskati še kakšno planino v Karavankah, saj tam še nismo bili. Evo, odločili smo se za Dovško rožco. Nahrbtnik za Danajo smo še vzeli s sabo, ampak do planine je Danaja prišla sama. Pohvalno, čeprav smo šli po ta strmi poti in ne pocesti. Tudi jaz sem kar sopihala v breg. Ko smo prišli do koče, smo samo malo počivali, potem pa spet pot pod noge in zapodili smo se do vrha Dovške babe. Danaja je v nahrbtniku zaspala, saj je bila utrujena od hoje. Na planini smo se zopet ustavili. Zaželeli smo si kislega mleka, a so nas razočarali, da so že vsega prodali. Za tolažbo sva midva pojedla ješprenj, Danaja pa je dobila samo kozarec toplega mleka.
Iz planine je lep ogleda na Triglav, ki pa so ga bolj ali manj zakrivali oblaki. Iztok pa si je zaželel, da bi sem še prišel ob sončnem vzhodu, da bi se prepustil fotografskim užitkom.

2010.08.01 Dolge njive

2010-10-24T22:38:00.000-07:00

Tudi letos smo se kot vsako leto odpravili na planino Dolge njive. Tam se pase veliko živali, vsako leto pa tudi več ljudi :-) Ful turizma je verjetno zato, ker se res visoko pripelješ in je malo hoje. Pa še dobre stvari se dobijo za jest. Mi smo si privoščili kislo mleko.

Tud bolderji se najdejo tm gor.

Turizm na veliko.

Slikanje s kmetijo slavnih.

2010.07.25 Glence - beganje in iskanje bolderjev

2010-10-22T00:19:00.000-07:00

Ja za Glence si je pa treba vzet čas, ne gre glih neki otroke in ženske s sabo vlačt. Je fajn, sam je treba imet nekaj za orijentacijo, opise, ali nekoga, ki se spozna na kamnčke tu okoli.
Drgač pa dobra skala, neke linije fantastične izgledajo, sam ko bi človek vedu v kaj se zaganja, bi blo tud dobr.

2010.07.18 Okoli Podzemlja - vikend ob Kolpi

2010-10-22T00:10:00.001-07:00

Napovedan je bil vroč vikend in vsi smo si zaželeli, da bi se ohladili ob kakšni vodi. Za naš cilj smo tokrat izbrali Kolpo, kamp Podzemelj. V soboto je bilo res vroče, tudi reka je imela menda 26 stopinj. Cel dan smo se namakali, Iztok pa je se je šel vozit s kanujem. V nedeljo se je pooblačilo, ampak še vedno je bilo toplo in dan smo spet izkoristili za kopanje. V ponedeljek sva imela še dopust, vreme je bilo spet oblačno, zato smo se tokrat vsi skupaj odpeljali s kanujem proti toku. Pa nam je kar šlo! Nazaj pa seveda še tok boljš.
Vmes smo šli pogledat še en star avion. Danaji se je najbolj fajn zdelo, ko sva ji razložila, da je avion star približno tok kot dedi.
Zapeljali pa smo se tudi do izvira reke Kupe. To je na prvi fotki. Voda priteče izpod stene. Pa ful je mrzla.

2010.07.10 Bohinjske planine

2010-10-21T23:09:00.000-07:00

Napovedan je bil vroč vikend, zato smo se odločili, da se umaknemo v bohinjske planine. Sestavila sva načrt, da prespimo na planini Jezero. Prvi dan smo tako šli do te planine, tam pustili vso odvečno prtljago, nato pa pot nadaljevali do planine Laz, Dedno polje in nazaj do Jezera. Na začetku smo se spet vsi skregali, potem pa je le zalaufalo. Danaja je do planine Jezero hodila sama, potem pa jo je več ali manj Iztok nosil. Planine so zelo lepe, najbolj pomembno pa je, da so žive. Povsod se pasejo krave in dobiš tudi domače dobrote. Na planini Laz prodajajo tudi pravi bohinjski sir.
Zvečer ko smo se vrnili na planino Jezero, je Danaja kar hitro zaspala, midva pa sva še malo posedela pred kočo in zganjala romantiko.
Naslednji dan smo šli še do planine Viševnik, Iztok je šibal še naprej do Pršivca, midve pa sva ga počakali na planini.
Pohajkovanje po planinah smo zaključili še s kopanjem v bohinjskem jezeru, potem pa smo šli še na piknik. Kaj bi človek rad še lepšega!

Fotke pastirskih koč.

2010.06.26 Korzika prvi del

2010-08-11T03:25:00.000-07:00

Letos smo se odločili, da gremo na dopust malj dlje kot ponavadi, saj bomo verjetno drugo leto, ko bomo imeli novega člana družine spet šli malo bližje. Bomo videli, kako se bodo stvari odvijale...
Za cilj dopusta smo izbrali Korziko. Otok, ki ne ponuja samo morja, ampak ima tudi visoke hribe, divje in malo manj divje reke s čudovitimi tolmuni, ki so tud super za kopat. Ene reke so sicer kar mrzle, druge pa prijetno presenetijo tudi s temperaturami.
Po naporni celodnevni vožnji z vmesnimi postanki in trajektom smo le prispeli na JV Korzike, na polotok Chiappa. Tam smo se za 6 dni nastanili v preprosti hiški. Vreme nam na začetku ni bilo naklonjeno, saj so temperature še niso bile nič poletne. Pol se je pa tud vreme zrihtal in vsak dan je bilo bolj vroče.
Kamp je bil lepo urejen, hiška 30 m od morja, res dobr! En dan so nas sicer presenetile meduze, ampak na srečo so bile lohk bi rekl muha enodnevnica. Voda pa čista, obala iz mivke, tk da smo postavljali gradove in potičke.
V kampu so imeli tudi konje, ki jih je Danaja z veseljem futrala in opazovala, Iztok pa tud hotel čim več ujeti v svoj objektiv.

Pot smo nadaljevali prav na skrajni jug Korzike. Nastanili smo se v kamp Kevanu. Ta sicer ni čist ob obali, zato smo delali dnevne izlete, od ene plaže do druge. Šli smo tudi do zelo znane Roccapine. Cesta do plaže je obupna. Približno 3 km makadama, da te čist preruka. No, ampak pričaka te pa turkizno morje z belo mivko. Vmes pa smo šli pogledat še dve mesti Bonifaccio in Sartene. Fantje so tud bolderiral, ker je bilo do bolderjev 5 minut z avtom, pa še v kampu bi se našel kakšen za splezat.

Chiappa svetilnik

Domače živali v Chiappi

Plaža v Chiappi

Naša hiška v Chiappi

Prav nič fotogeničen Porto vechio

U-furu

Sertene

2010.07.04 Korzika II del, družinske fotke

2010-08-11T02:26:00.000-07:00

Naš dopust na Korziki ni bilo samo poležavanje, ampak smo se tud selili in hodili naokoli. Obiskali smo nekaj mest, med drugim Bonifaccio, Porto Vecchio, Sartene. Bonifaccio je od daleč res lep za pogledat, ker stoji na visokih, belih pečinah. Drugače pa nima nekega središča. Iz marine se po klancih in stopnicah vzpenjaš, da prideš na vrh, potem pa imaš ozke uličice, po katerih se sprehajaš sem in tja. Povsod so trgovinice in kafiči. Tud mi smo se usedli za sladoled in kavo, pa so nas hitr obral za kar precej denarja.
Sartene je mesto v notranjosti. Je zelo majhno in vsega skupaj premore en trg ter dve ulici, ki sta zelo simpatični. Tudi tam prodajajo vse sorte spominkov in korziške dobrote, od pršuta, vin, medu,..

Naokoli !

Moderno kampiranje!!!

Kje pa je pivo in fotr v ležalniku???

2010.06.29 Bolderiranje - Korzika - Punta di Capineru

2010-08-11T00:59:00.001-07:00

Med družinskimi obveznostmi, smo si vseen vzel malo časa in se šli zvirat po kamnčkih. Fantastičen ambient, dobra skala... super je bilo. Sicer smo mal okol begal in se zelo težko znajdl iz opisov, pol smo pa pustl tiste printe in lezl/zlezl, kar je blo lepega vidt. Ob sončnem zahodu pa še pivo spil, na vrhu bolderja in debatirali do teme. Jest, Rozi in Bako!

Foto: Andrej Rozman

Rozi jaha vesolca!!

Kot je iz fotk razvidno, smo se tud objektivu nastavljal, da je blo joj.

2010.06.10 Pag - moška družba!!

2010-08-11T00:20:00.000-07:00

Pred desetimi leti, smo šli mladci na Pag na morje. Vozili smo se v velikem črnem bmw-ju, z oglomnimi zvočniki, rutkami okoli glave in to brez dnarja.
No,, in zdej, ko imamo družine, obveznosti itd. smo zbrali izgovore, dnar in vse ostalo in preživeli moški podalšan vikend na Pagu.
Bilo je več kot super. Bi človek kar solzo spustil, na račun spominov, brezbrižnih poletij, kot so včasih bili.
Drugo leto ponovimo, obvezno!!

2010.06.05 Hleviška planina

2010-08-11T00:09:00.001-07:00

Tokrat smo imeli za izlet spet malo družbe. Pridružili so se nam Vanja, Rozi in Matija. Šli pa smo v idrijske hribe, na Hleviško planino. Vreme je bilo super, zato smo že vnaprej načrtovali, da bomo nekje ob vodi še mal zapekli.

Danaja je bila kar pridna, saj je večino poti hodila, čeprav na nekaterih mestih pot ni bila glih primerna, ker je bila ful ozka.
Na vrhu smo mal pomalical in se posladkal, potem pa hitr v Idrijsko belo, ob sotočje Idrijce in Belce. Dekce ven iz avta, meso v ponev in njamsi pojedina je tu! Po hrani pa mal izležavanja in metanja kamenčkov v vodi in dan je bil okol.

Mateja ponosno kaže trebušček. ki prehitro raste!!

2010.06.10 Plezanje Mišja peč

2010-08-10T23:36:00.001-07:00

Pvo plezanje letos, pa že pol sezone je mimo. No pa kukr trenutno kaže, ne bo kej prida leto za moje plezalne uspehe! Kaj pa čmo, pride tako leto.
Družba - Dejan, Bako, Marko, Metka in moja malenkost za fotoaparatom.

2010.05.22 Poroka Simon&Anka

2010-08-10T23:27:00.001-07:00

Povabljeni smo bili na poroko na Dolenjsko. Civilni del se je odvijal v prelepem okolju gradu Bogenšperk. Poroke so bile kot po tekočem traku. Vmes se je še ful ulil, ampak saj pravijo, če je dež bo velik otrok.

Cerkvena poroka pa je bila pri Trebnjem.

Grad Bogenšperk

2010.05.09 Živalski vrt - full fotk -

2010-08-10T22:36:00.000-07:00

Skoraj po enem letu, sm si vzel čas in naredil preizkus objektiva Sigma 70-200mm f2.8.
Ocenite smi, men se zdi da fokus mal šepa, drgač pa o.k.

No, da še jaz mal dodam. Enkrat na leto ponavadi kar gremo v živalski vrt. Tokrat se mi zdi, da so bile Danaji najbolj všeč domače živali (koze, pujsi, ovčke,..). Tam lahko greš v ogrado in živali se pustijo božat.
Druga najbolj zanimiva stvar pa so seveda igrala. To je pa za otroke zakon!

2010.05.01 Mala gora - Kočevsko rudniško jezero

2010-05-13T22:14:00.000-07:00

Težko pričakovani vikend in mi smo že v avtu in se peljemo na izlet. Tokrat gremo proti Kočevju. V tem koncu Slovenije pa res nismo velikokrat. V Kočevju imava z Iztokom bivšega sodelavca in tudi pri njemu se oglasimo na obisku.
Najprej pa smo se podali mal v hribe. Izbrali smo hrib nad Ribnico, Malo goro. Mene nosečnost že mal zdeluje, zato sem kar sopihala v hrib. Šli smo počasi, ker je tud Danaja precej poti hodila sama. Pot je v redu. Iztok je spet obžaloval, da nima s sabo kolesa, da bi imel en hud spust. Na vrhu hriba je luštna cerkvica, pri kateri smo mal počivali, potem pa smo šli naprej proti Kočevju. Najprej na obisk, kjer so nas zelo gostoljubno postregli, potem pa še s kanujem na jezero. Ker je bil ravno 1. maj, je bilo ob jezeru kar precej ljudi. Eni so bili tako pogumni, da so že skočili vanj, večina ljudi pa je ribarili. Zgleda, da je jezero pri domačinih priljubljena izletniška točka.

Uh, kok kreganja na kanuju, zdej pa lep čas ne gremo nikamor z kanujem, ni varjante, ne grem!!!

Kukr cigani, avto h'kraj, čevapčiče vn, gorilnik, kruh, dekca....

2010.04.24 Čiginj - plezanje

2010-05-08T12:07:00.000-07:00

Končno je ratal mal toplo in na izlet smo se odpravili v soški konec. Najprej sva glih mal poplezala v Čiginju, tok da sva si pretegnila roke in noge, kaj več ni bilo, potem pa smo si privoščili še poležavanje pod mostom ob Idrijci. Tam pa je bilo res fajn. Ljudi ni bilo, sonce je nažigalo, tk da bi se človek že kar namočil v reki. Danaja pa je tud uživala, ker je bila ob reki celo mivka. Se pravi, da smo vsi našli kaj zase.
Ko bi bilo še veliko takih dni, ko smo frej in si privoščimo kaj za dušo!

2010.04.24 Iz Bukovega vrha na Pasjo ravan

2010-05-02T22:39:00.000-07:00

Spet smo preživeli aktiven dan v naravi . Doplodan smo se s kanujem vozili po Zbiljskem jezeru, popoldan pa smo šli še iz Bukovega vrha na Pasjo ravan. Danajo je očitno že čolnarjenje tako zmatralo, da je na poti do izhodišča že v avtu zaspala. Iztok jo je samo prestavil v ruzak in jo nesel celo pot do vrha, ne da bi se zbudila. To se pa že dolgo ni zgodilo.
Pot je drugače prav prijetna za družinsko pohajkovanje. Niti ni preveč strma. Večinoma se hodi po gozdu. Iztok je komentiral, da bi bila glih ta prava za kolo.
Na vrhu pa smo si ogledavali bunkerje in druge ostanke vojaških utrdb. Kdo ve, zakaj je bilo glih na temu vrhu pravo vojaško oporišče?
Na poti dol se je še razjasnilo in tud Danaja je sama šibala, kolikor so dale noge.

2010.04.17 Sv. Trojica

2010-04-28T22:10:00.001-07:00

Tokrat smo se odpravili na Notranjsko. Naš cilj je bil vrh Sv. Trojice. Vremenoslovci so obljubljali topel dan, ampak kot vidite po fotkah, je bilo na vrhu prav mrzlo, ker je ful pihalo. Pot je drugač prav luštna, primerna tudi za majhne otroke kot je Danaja. Iztok pa se je dolgočasil in je celo pot hodil bos. Danaja je še kar nekaj časa hodila, edino proti vrhu jo je Iztok nosil. Na vrhu so očitno pred kratkim postavili čisto novo cerkev. Od stare cerkve ali kapele pa je ostal samo en kamen.
Ker je bilo na vrhu ful vetrovno, smo počivali rajši malo nižje, kjer smo se zavlekli v zavetrje. Tam pa je bilo prav prijetno.
Ko smo prišli nazaj v dolino, smo nameravali iti še do Palškega jezera. Nekaj časa smo se vozili naokoli in ga iskali, pa ga nikakor nismo našli. Na koncu smo dekco postlali na enem travniku in si privoščili še malo počitka. Kdo ve, mogoče pa je jezero že presahnilo...